Praznični Klanov Sestanek @ Mejač L.
Praznki… Pust ni ravno praznik, ker nam ne nudi dela prostih dni. Je pa zato nam vsem bolj všečen slovenski kulturni praznik, ki ga praznujemo v znamenju smrti našega največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna.
No, nismo se zbrali s tem namenom, da počastimo tak dan, temveč je le naneslo, da smo se klanovci sestali v tem času. Tako smo združili norčavi pust in ne tako veseli praznik. Počeli smo nekaj tega, kar delamo v šoli že dolga leta in nekaj kar smo delali prvič. Eni pač itak vejo vse kako in kaj, tako da smo že v štartu nekoliko pokvarili izgled krofov, okus pa je vseeno ostal (to je glavno). Iz tega kruha, ne bo moke smo si rekli. Med tem ko je testo za krofe vzhajalo, pa smo sprostili naše umetniške žlice in spisali par pesmi (prebereš lahko spodaj). S tolikšnim navdihom kolikršnim smo ustvarjali kratke verze, pesmi, epe, s toliko večjo mero je vzhajalo naše pustno testo… SEPRAV BOLJ NIČ!!!
Preverili smo še znanje o našem prvem gospodu kulture, ki smo si ga nabrali/nabiramo v vseh letih šolanja. Mormo rečt, da smo kar “maherji”.
Preostalo nam je le še da naredimo nekaj iz tistega testa. potrudili smo se kar najbolje in nastalo je nekaj za pojest. Vsem so se sledile cine 🙂
Vaš klan!
Klasika Sestanek – Mučič

Starejši Mejač spet neke fore govori,
Tomaž pokerface Turku teži,
ker ta se u skavtski edini reži.
Zima – Manca
Zima…
Mirna in hladna,
kot bi ustavil čas
je legel na zemljo mraz.
Krofi – Rok

Za pusta so jih polna usta,
vsak otrok jih rad pohrusta.
Če v pustno šemo se napravi,
jih v trebuh še več pospravi.
Z marmelado, vanilijo in čokolado se jih fila,
na Trojanah vseh vrst jih je obila.
Če pa pečeš doma jih sam,
se zna zgodit, da jih vržeš stran.
(ni iz interneta!)

Fužine – Tomaž
V blokih na vzhodu Ljubljane,
različne narodnosti in kulture so zbrane.
Vsi živimo v miru slogi,
k različnim ciljem življenje nas vodi.
Nekateri bi radi študirali,
drugi fitnes bi trenirali.
Moto je pa isti za vse:
Rop ali kraja, leasing, kredit,
v bemflu šestki mi bodo vzeli izpit.

Pokeraš – Luka
Vsak turnir, brez njega
med top 4, je kot na televiziji
šumeča slika, ki težko se gleda.
Finalna miza, odpade prvi,
drugi tretji, njemu zmagovati je v krvi.
Blind že pade, karte prejme,
drug že raisa, on zavrne.
Dobi pik kralja pa še asa,
zapravljati ne gre več časa,

ne denarja, blefirat treba njemu ni,
vseeno pokerface drži, ko viski-kolo
nagne, spije, sprevidi: Zmaga se mi ne izvije.
Vse karte so na mizi,
ostane tip, ki je zdaj v krizi.
Sedaj all-in zarine in stavi vse,
kar ima na mizi.
Ne par, ne tris ne druge črne
magije ne pomagajo nasprotniku,
da v igro on se kdaj še vrne.

Karte se odprejo, vse oči se v njih uprejo.
Nasprotnik je samo še za v pokoj,
priigran denar pa je pobral Kogoj!
simpatične pesmi, sm se kar nasmejala 🙂 …
sploh zadnja pesem “pokeraš” – kot bi bral jevgenij onjegina 😉
to so bli drgač najbolj nekrofi k sm jih jst kdaj jedu
Proslavo ob kulturnem prazniku!!!
Kaj to ste mel rap festival al kaj? 🙂
hehehe dobr se mate, zame niste pa nč pršparal
Še dobr, da je Mučič toOOOok “dobr” tole zadevo zamesu… NajjaĆi smo!!!