Obljube 2012 – v besedi in sliki

Fijuuu… leto je naokoli in podali smo se na obljube. Kot je pri nas že tradicionalno, so potekale 2 dni.  Vendar tokrat ponovno z ultimativnim orientiringom, ki ga roko na srce udeleženci niso pričakovali.

Cel steg se je zbral na železniški postaji ob 8h “zjutraj” in se z avtobusom odpeljali do Krtine pri Domžalah. Vzpeli smo se do cerkvice na klančku, kjer so nas pričakali preostali voditelji. Po krajši katehezi o tem katera lastnost je naša LUČ, ki preganja temo, smo bili razdeljeni v 3 enakovredne skupine. Vsaka skupina se je postavila na svojo šotorko in jo morala v najkrajšem času obrniti na drugo stran. Nekaterim je šlo bolje od rok, drugim bolje od nog in vrstni red skupin na startu je bil znan. Prejeli smo plastificirane lističe katere smo na prvi točki že znali s perforatorji/luknjači označiti tako, da ni bilo več nič razvidno 😀

Prva točka je bila standardna mrtva točka, vendar ne tist standardni list pač pa prava orientacijska prizma. Tako smo vedeli, kaj je potrebno iskati v nadaljevanju in oprezali za njimi vso pot. Seveda se je nekaterim zataknilo že pri 2. točki, saj je bilo polno brezpotij, a to jamranje pri voditeljih ni vžgalo 😀 Po kakšnih 30min – 1h iskanja so se skupine na napačnih mestih obupano odpravile naprej. Tretja točka je ponudila streljanje z lokom. Le najboljši so se znašli in zadevali v sredino in nabirali potrebne točke za zbijanje skupnega časa preživetega na poti. Streljali so tudi volčiči, z za njih prilagojenim lokom. Ni pa potrebno povedati, da so se izkazali bolje kot marsikateri klanovec 🙂

Vidno zaskrbljeni ali pa utrujeni (kakor kdo) smo se podali naprej na točko, kjer so nas zopet pričakali voditelji in povedali, da je napočil čas za pripravo klasičnega skavtskega kosila. Le da je tokrat tuno in kislo smetano zamenjal RAGUUU!!! Hja, spet makaroni 😀 Prižgali smo švedske bakle, na katerih smo v “ciganih”, kot pravimo bakrenim loncem za kuho na naravnem ognjišču, pripravili slasten obrok 😛 Mani nič, tebi nič so izginjali makaroni, nekaj pa smo jih pustili tudi za voditelja Anjo in Luka, ki sta nas lačna čakala, da smo skuhali prve makarončke.

Počasi se je pričenjalo temniti in bliskati nad Kamniškimi alpami, mi pa smo kot pravi skavti nadaljevali po poti orientiringa proti Komendi. Ura je tekla, kilometri so se seštevali začelo je rositi in dan se je prevešal v noč. Nekateri že z občutkom zmage čakajo na varnem pod kozolcem, drugi pa bijejo bitke z vremenom. Ker voditelji ne popuščajo so počakali vse, da pridejo do cilja in šele nato smo vsi planili na večerjo. Basali smo se s Hot-Dog-i zraven pa uživali v ritmih Katarine Male in njenega ultimativnega hita Ciao, Ciao, Ciao 😀 ZAKAJ SE MI ZDEJ SPET POJE TA PESEM???

Priprave na noro noč, v idili strel, ki so švigale čez nebo so bile v polnem teku. Zaščitili smo se pred vetrom in pogrnili naše postelje (armafleks pa spalka čez). Po večerni katehezi, ki jo je pripravila Anja P., smo en za drugim počasi zadremali. Le stegovodja ni mogel spati. Pri logistiki na orientiringu smo pomotoma založili spalno vrečo enega od izvidnikov in tako je požrtvovalni Luka bil primoran posoditi svojo spalno vrečo. Sam se je dodobra pripravil na izjemno hladno noč z 2 majicama in 2 puloverjema pa 2 štumfi, jakna, dolge hlače čez kratke, gojzarji, kapuca in astrofolija, ki to ni bila, niso zalegli, da bi se v miru naspal. Je pa tako zjutraj nam zaspancem, ki smo se toplo greli v spalkah pripravil jutranji obrok/zajtrk in čaj za naše rdeče, mrzle noske 🙂

Sledile so še zadnje priprave na obljube. Postavili smo oltar, ki smo ga okrasili s travniškimi cvetlicami, nato pa še najbolj masiven križ v zgodovini našega stega. Ponovili smo obred obljub in že pozdravljali prve starše, ki so prispeli. Čakali mso le še župnika, g. Simona, da smo lahko pričeli s svečano sv. mašo. Obljubila sta 2 volčiča in 4 IV-jevci, kljub temu, da smo jih napovedovali 10. Bo pa naslednje leto še nekaj več “novih” 🙂 Seveda so zmagovalci orientiringa prejeli še ORTO HOODE nagrade, ki se jih ne bi branil nihče. Tako tisti, ki so jih dobili, in tisti, ki so privoščljivo gledali zmagovalcem v roke so dobili nove vzpodbude za naslednje aktivnejše sodelovanje na obljubah 🙂

Po maši so starši poskrbeli za obilno mizo, se pravi polno dobrot, ki se jih nismo branili niti desetinko sekunde. Izginjali so domači burek pa pice, sladice, mesne dobrote in zelenjavni dodatki. Pogovor je stekel ob slastni hrani in kapljici rujnega SOKA. Starši in ostali so se lahko preizkusili še v streljanju z lokom. Ugotovili so, da le še niso za “staro rabo”. Malce slabo vreme nas je kmalu pregnalo domov in veseli novih fužinskih skavtinj in skavtov že pogledujemo novim izzivom naproti.

ŠE ENKRAT HVALA VSEM STARŠEM IN PODPORNIKOM SKAVTOV NA FUŽINAH!

One thought on “Obljube 2012 – v besedi in sliki

  • Rok Ružič
    29. 5. 2012 at 17.07
    Permalink

    Ostale fotke še pridejo.

    Lepo bi prosil vse, ki ste fotografirali, da mi pošljete slike na rok.ruzic afna gmail.com.

    Hvala.

Comments are closed.