Dvovodov izlet

V soboto, 16.6.12 smo se super kul skavtinje iz stega Ljubljana 5 (lisice in levinje) odpravile na zaključni vodov izlet, ki naj bi ga sicer imele že 2 tedna prej, vendar nam ga je speljalo vreme. Obžalovanj ni bilo, ker smo bile na tem izletu deležne res lepega vremena.

Enkrat za spremembo nismo zamujale zjutraj na dogovorjeno mesto, ki je tokrat bila avla glavne železniške postaje. Po rahlo neprespani noči smo se po najboljših močeh odpravile z zjutraj nakupljenimi kartami na vlak, in to že ob 6.55! Pot nas je zapeljala vse do Nove Gorice. Ampak pazi to! Vozile smo se skoraj 4 ure in to vse preko Jesenic, Bleda, Bohinja do Nove Gorice.

Ko smo končale dolgo opazovanje mnogih slovenskih naravnih značilnosti skozi okno vlaka smo kot prave skavtinje nekaj časa porabile za pot do lepe Soče in nato še nekaj časa za iskanje res lepega prostora v Solkanu. Po eni uri, smo bile tam … lepa obala, gozd v ozadju, mehka peščena obala … Skoraj preveč lepo, da bi bilo resnično. Kopale smo se in skakale kot Tarzan v Sočo, se zabavale, plavale, kuhale kosilo (ki so bili čisto ne hudega sluteč, spet makaroni s tuno in kislo smetano, in to po skavtsko), se prepustile enournemu popoldanskemu počitku in še in še.

http://youtu.be/0kgmRDeu0F4

A ker smo kot zgledne skavtinje, smo se odločile, da se ne bomo prepustile celodnevnemu poležavanju in kopanju, smo šle raje delati bivak in naše najnovejše članice poleg teoretičnega znanja naučile še praktični del.

Bivak je izpadel zares noro dobro, saj so nam šle vezave in pa vsa novoosvojena znanja izredno dobro od rok. Pri tem smo se tudi neizmerno zabavale in zraven imele super kul fotošuting. Naučile smo se sekati, žagati in ušiliti kole.

Nato smo naredile splav, ki je bil namenjen za našega hrčka (ki na žalost ne obstaja …), saj smo se odločile, da bi bil spust s splavom po Soči samomor, mi pa si želimo živeti še vsaj do tabora. Naš splav je že v prvih sekundah po spustu vase potegnil vrtinec, a smo ga na naše veliko presenečenje čez nekaj časa po naključju ponovno opazile živega in zdravega. Pri opazovanju le-tega, smo našle žabo in jo posnele in slikale – revica se je le trudila priti iz vode.

Začele smo postavljati ogenj, ki je bil za mnogokatere njihov prvi. Častno nalogo prižiganja so tokrat dobile naše nove članice in skupaj smo zapele Naj skavtski duh kraljuje. Kasneje, ko je bila žerjavica že pripravljena, smo si spekle hrenovke s tvistom, vendar je bil tvist kot vedno nekoliko sfaljen, saj smo mu tokrat pozabile primešati sol (sploh je nismo imele s sabo -.-”), zato je bil rahlo še bolj brez okusa kot ponavadi, a se vsaj ni zažgal.

Da bi bil izlet popoln smo imele tudi straže. Najbolj grozni vodnici sta uboge mlade skavtinje že nekaj čez tretjo uro zjutraj vrgli iz spalnih vreč in jih prisilili, da se še v mraku odpravijo na železniško postajo, kjer smo se ob dveh minutah do pol šeste zjutraj usedle na vlak in se odpeljale nazaj v Ljubljano. Tokrat je bila pot drugačna, za mnoge prekratka, saj so hotele nadomestiti pomanjkanje spanja, za ostale, ki pa smo se trudile ostati budne, da ne bi zamudile postaje pa mnogo predolga.

Po prihodu v Ljubljano smo smuknile na avtobus in deset minut pred deseto hitro okupirale skavtsko, se oblekle v kroje in bile prve in edine točne na zboru pred skavtsko mašo. Čeprav nas je pomanjkanje spanca smo vseeno pridno sodelovale na maši ob zaključku skavtskega leta. Ker slike povedo več kot tisoč besed mislim, da nam ni treba napisati kaj dosti več …

http://youtu.be/HDtGQUv3zf4

Danes, 21.6.2012, ko smo pisale ta članek pa smo imele najbolj zanimiv in zabaven sestanek letos, saj smo lovile gasilce, ki pa so nam na žalost ušli. Ampak vemo vsaj, da so bili izredno prijazni, saj niso ignorirali našega mahanja. Seveda sta (vodnici) Vanesa in Špela še milijonkrat poskušali ujeti mimoidoče gasilce (ni jima šlo preveč dobro). Nato sta imeli že prisluhe namišljenih gasilskih siren, ko pa ju je premagala lakota in sta se rahlo razočarani odpeljali domov.

Vanesa & Špela