VV poletni tabor 2014 – Podčetrtek

Volčiči smo se poleti odpravili na tabor v Podčetrtek. Tam smo se najprej preizkusili v kmečkih opravilih ter dokazali, da nam niso ravno tuja.

Med opravljanjem le teh pa nas je zmotil kraljevi razpis – kralj je namreč vabil vse primerne prebivalce vasi, da se vpišejo v mušketirsko šolo in svoje življenje posvetijo varovanju kralja. Vabilo je bilo mamljivo in mi smo se seveda odzvali nanj.

V mušketirski šoli ni bilo ravno lahko. Prehodili smo celo kraljestvo, iskali skrite legende ter si ogledali glavne zanimivosti – deželo pravljic, jelenov greben in čokoladnico. Si predstavljate, kako je, če po obisku čokoladnice ne smeš cel dan izreči besede čokolada ali karkoli na čoko-? Ja, biti mušketir je težko …

Prav tako so nam mušketirji uprizorili ugrabitev naše princese ter smo jo šli reševat na grad, kjer smo v temi tavali, nad nami pa so letali netopirji. Tako je, biti mušketir ni lahko!
Svojo fizično moč in neustrašnost smo krepili v vodnem parku, kjer so nas KingKobra, sonce, hoja ter vse ostale atrakcije popolnoma izmučile. Tako je, biti mušketir je prav adrenalinsko naporno!

Čez celoten teden smo izdelovali mušketirski dnevnik, v katem smo zabeležili mušketirske zakonitosti ter bolje spoznavali sebe ter krepili naš odnos z Bogom.
Izdelali smo tudi različne dragulje in mušketirsko opravo ter se pripravljali na slovesen trenutek – ko smo vajenci postali pravi mušketirji. In zgodilo se je.Sredi noči smo hodili na grad ter pod sojem bakel in sveč izrekli svečano mušketirsko obljubo:

Svečano obljubljam, da bom kot mušketir ščitil/a šibke,
kraljestvo in vladarja,
da se bom boril/a za pravico in dobroto
ter bom govoril/a samo resnico.
Nikoli ne bom prelomil/a obljube,
saj mušketirska beseda zavezuje
in bom vedno izpolnjeval/a geslo:
Vsi za enega in eden za vse!

In postali smo pravi mušketirji! Zasluženo!

Naslednji dan nas je kralj zapustil in naše poslanstvo se je končalo. Spremenili smo se nazaj v volčiče ter se zvečer poslovili od naših najstarejših – volčičev odhoda.
Sledilo je še pospravljanje hiše, druženje s starši ter zaključek poletnega tabora.

Imeli smo se lepo. Biti mušketir je res posebna izkušnja, ki je pač ne doživi vsak. Upamo, da jo kdaj doživite tudi vi. 🙂