Predokus nebes?

Boglonaj za predokus nebes je napisal Peter, skavt iz novomeške bratovščine,
ko se je zahvalil za današnji večer. Za večer, ki smo ga pri sv. maši in po sv. maši
preživeli skupaj mladi in odrasli skavti iz Fužin in odrasli skavti iz Verone in Padove,
ki so ta teden na svojem letnem taboru v Sloveniji.

Prišli so v nedeljo. V Šmarjeto na Dolenjskem, kjer bivajo ta teden v domu sv. Marjete, so prišli ravno pravi čas, da so bili skupaj z župljani pri sv. maši in potem pri procesiji, v kateri so domačini nesli Lurško Marijo v lepo obnovljeno kapelico. In kot se za tako slovesnost spodobi, so bili potem prijazno povabljeni na praznovanje ob domačih dobrotah in cvičku. Silno so bili presenečeni nad iskreno gostoljubnostjo domačinov in nad tem, kako lepo so začeli svoj enotedenski tabor.

V ponedeljek so bili v Novem mestu, v torek v Kostanjevici, danes pa so želeli videti Ljubljano. Cel dan smo se potepali po Ljubljani, si ogledali marsikaj, se ustavili ob pomembnih zgradbah in spomenikih, vstopili v nekaj cerkva, bili blagoslovljeni tudi z dežjem in silno prijazno sprejeti v Ignacijevem domu na Poljanah, kjer smo imeli skupno kosilo. Zvečer smo se pridružili vernikom v naši, fužinski cerkvi na slovensko-italijanski maši, ki jo je daroval naš župnik Simon ob sodelovanju skavtov.

Ja, bilo je lepo in malo drugače. Peli in molili smo v obeh jezikih, izrekli prošnje v obeh jezikih, si podarili mir, zmolili Očenaš, zapeli skavtsko pesem. Župnik Simon je rekel, da je bil ta obisk za nas blagoslov ter začetek novega sodelovanja in skavtskega prijateljstva.

In po maši? Ja, ena majhna skavtska fešta spodaj v učilnici, skupni agape, pa spoznavanje, petje in pogovarjanjem v obeh jezikih. Ja, ja, tudi smejali smo se dvojezično.

Predokus nebes? Ah ne. Malo premočne so te besede. Sicer ne vem, kako je in kako bo v nebesih, ampak ta večer danes je bil eno prijazno in iskreno skavtsko srečanje, ki nam bo ostalo v spominu. Za dolgo. Za vedno.

Ester Srdarev