Popotovanje ob reki sedmerih imen

DVODNEVNI IZLET čete Mulci na zeleni ulci

Vstati 4.30 in biti 5.15 že na železniški postaji? Hoditi z nahrbtnikom po jami? Prežagati veliko hlodov? Na začetku aprila preživeti noč zunja? Peti ob večernem ognju in peči hrenovke? Vse obroke skuhati na ognju? Preizkusiti se v igranju rovarčka? Spoznati marsikaj novega o življenju živali?

Vse to in še več je naša četa počela ta vikend.

Tako voditelji kot otroci (in starši, ki so nas pripeljali) smo soboto, 2.4.2016, začeli že zelo zgodaj. Ob 5.15 smo se dobili na železniški postaji in ujeli vlak proti Logatcu.Vožnja je hitro minila, saj so bili sedeži zelo udobni ;). Iz železniške postaje v Lazah smo se napotili proti gozdu. Srečali smo našega voditelja Aljaža in njegovega botra Andreja, ki je izkušen jamar. Vsi skupaj smo se napotili do prve jame. Spotoma smo slišali še veliko o kraškem področju in si ogledali požiralnike (kjer na žalost ni bilo vode, saj ni bilo v zanjih dneh nič dežja L). Spustili smo se čez prvo jamo, ki je bila tako velika,da smo lahko sprehodili skozi kar s svojimi velikimi nahrbtniki. Napotili smo se do travnika,kjer smo nameravali preživeti noč. Seveda pa ura takrat še ni bila veliko (9.30), saj smo vstali že zeloooo zgodaj J. Bil pa je čas za malico in petje ob kitari, da smo si malce spočili. Počitek ni trajal dolgo, saj nismo prišli počivat, ampak uživat v skavtskih veščinah. Ena skupinica se je odpravila raziskovat jamo in spoznati nekaj novega še o jamarstvu, druga pa je pokazala svoje novo pridobljeno znanje o ognjarstvu (zakurila 2 ognja) in ob nekaj napotkih varno uporabljala žage, sekire in nože. Čas se je kar hitro obrnil in skupini sta se zamenjali. Skupina, ki je bila tokrat pri ognjih, je zakurila še en ogenj in začela kuhati kosilo, da ne bi bili predolgo lačni. Tudi kosilo je bilo hitro za nami in ura je bila že veliko, zato smo hitro začeli postavljati bivake, nabirati drva, da smo vzdržavali ogenj in nekateri so se tudi preizkusili v vrvni tehniki. Zdi se, da bi naša izvrstna četa vse to lahko opravila zelo hitro, ampak sonce se je hitro spuščalo, bivaki pa še vedno niso stali. Z malce spodbude smo jih ravno ob sončnem zahodu postavili, da so bili ruzaki na varnem pred roso. Začelo se je šiljenje palic, da bi lahko ob večernem ognju vsi jedli hrenovke. Sledil je skupen večer ob ognju s peko hrenovk in tvista, petljem različnih pesmi in sproščenem pogovoru. Vodstvo se je odločilo, da je čas, da se četa odpravi spat, zato smo večer zaključili še z molitivijo. Nekateri so kar hitro zaspali,drugi so potrebovali malce več časa, ampak kmalu je tabor objela tišina.

7.00, čas da se četo zbudi. Tako bi si človek vsaj mislil. Ker se je četa zbudila že prej in delno zbudila tudi vodstvo, jih ni čakalo nič prijetnega; le navodilo da sledi kvadrat v krojih čez 3 minute. To za malce premražene otroke ni bila ravno lahka naloga, zato smo voditelji bili tudi malo razočarani. V kvadrat je pač treba priti čim hitreje. Tam smo se voditelji otrokom zahvalili za odlično sodelovanje na Kulturniku s presenečenjem. Sledil je zajtrk in prihod skavtinje Tjaše iz sosednjega stega.

Dopoldne so pokazali svoje znanje (nekateri tudi neznanje) prve pomoči in uživali ob spoznavanju življenja živali pri Tjaši. Odgovarjali so na zelo raznolika vprašanja, eno izmed njih je bilo: Ali imajo medvedi kremplje? Za našo četo to ni bil noben problem, so se pa naučili marsikaj novega.

Sledil je še mini trening rovarčka, saj nas v soboto 9.4.2016 čaka turnir.

Popoldne je minilo kot bi mignil. Kuhanje kosila, pospravljanje bivakov, maša, pakiranje opreme …Vsi siti in s polnimi rokami smo se hitro odpravili do železniške postaje v Lazah, kjer smo ujeli vlak in 19.30 v nedeljo prispeli domov.

Naše obraze je opeklo sonce, premražene roke so se segrele, vonj po dimu je ostal na oblačilih, na obrazu pa nasmeh. Zakaj? Ker vedno velja naše geslo:

Bodi pripravljen – vedno pripravljen!

Avtor: Neža Levičnik

Foto: Aljaž Ott Šaponia, Andrej Hudnik