Igre lakote
Jutro 12.7. in tradicionalno zbirališče v avli na železniški postaji. Avtobus nas je odpeljal v Cerknico, noge pa odnesle do travnatega tabornega prostora. Najprej smo začeli postavljati šotore. To je trajalo kar nekaj časa, ampak se je splačalo. Ljubo doma, kdor ga ima!
Naslednjega dne smo poprijeli za delo in pripravili ognjišče, postavili jambor, izkopali jamo za organske odpadke in zgradili stranišče. Naslednja dva dneva smo se pripravljali na boj v 100 igrah lakote. Ker bodo kmalu poletne olimpijske igre v Riu, smo se tudi mi preizkusili na olimpijadi, na kateri smo se vsi izkazali.
V sobotno jutro smo se zbudili sami, voditelji so odšli v «Portorož«. Cerkniščica je bila zanje premrzla! Ko so se vrnili, so se prepričali, da je bilo kljub njihovi odsotnosti vse postorjeno.
V nedeljo so se nam pri maši pridružili starši, ki so poskrbeli za kosilo. Prinesli so vse sorte dobrot. Ampak se je naše druženje hitro končalo, voditelji so nas poslali na potep. Na točki, kjer naj bi prenočil naš vod, so se nam pridružili bizoni iz Ljubljane 4. Izvedele smo, da njihovi šotori stojijo v Begunjah pri Cerknici, nedaleč od našega tabornega prostora. Skupaj smo zakurili ogenj in povečerjali.
Naslednji dan smo se Mulci na zeleni ul´ci priselili k četi iz Ljubljane 4. Voditelji so nas hoteli potegniti za nos, češ da so nam v Cerknici neznanci med potepom ukradli šotore in vso opremo, zato nimamo druge možnosti in se moramo preseliti k sosedom. S starimi in novimi prijatelji smo v 4 skupinah raziskovali jamo, se spustili s škripcem v vodo, igrali paintball, premagali strah in se spustili z Malega naravnega mostu v Rakovem Škocjanu.
Adrenalinskemu je sledil narobe dan, zato se je vse odvijalo narobe. Zjutraj smo namesto jutranje molitve zmolili večerno … Ta dan je bil zabaven.
V sredo nas je čakala pot preživetja, ki je bila super. V četrtek in petek – zadnja dva dneva, smo, na žalost, L, že pospravljali. A nič zato, saj smo se že vsi veselili objema svojih staršev in malo počitka.
Nastja Polanec, Radovedna lisica
