Obljube 2017

V petek, 26. 5., smo se malce pred 15. uro pri skavtski sobi začeli zbirati fužinski skavti. “Od volčičev do klana, je cela klapa zbrana” , seveda z voditelji, smo okoli 16. ure z avtobusom krenili proti Kočevskemu Rogu. Aja ne 😀, letos so obljube prvič potekale na morju (!!).  😀

Po parih urah vožnje, ja, južna obvoznica je bila seveda zabasana -.-“, se je z zadnjih sedežev avtobusa že zaslišalo besede “morjeeeee” in “Izolaaaa” in kmalu smo bili vsi nalepljeni na oknih in občudovali lepo vreme in še lepši razgled.

Avtobus nas je nato odložil pri Petrolu in do tabornega prostora smo hodili še celo popoldne, klasika. Aja ne, tudi to ni bilo kot ponavadi, hodili smo le 5 minut 😛.
Hitro smo se razdelili v svoje skupine in si uredili prostore. Volčiči so bivali v prijetni taborniški hiški, četa si je postavila šotore in klan štabca. Večina voditeljev pa si je letos privoščilo spanje v hotelu z milijon zvezdicami.
Preostanek dneva je vsaka veja preživela po svoje; nekateri so šli na plažo še podnevi, drugi kasneje na nočno kopanje. Zvečer so imeli volčiči skalo posveta in se tako pomaknili stopničko višje, ker so pridno lovili celo leto, na koncu pa so za nagrado dobili super bika.
Minila je prva noč in čuk nas je zbudil v prvo jutro. Vsak je lahko spal skoraj dokler je želel, le da to ni šlo, zaradi preveč super toplega vremena, ki smo ga bili sicer zelo veseli, ali pa zaradi čuka, ki smo ga bili malce manj. Pa saj je prikupen, če se ne oglaša že ob 6ih 😕.
Dan smo začeli z zajtrkom. Volčiči so se kopali celo dopoldne v Simonovem zalivu, četa je opravljala izpite, vmes so si privoščili masažo in zraven peli. Klan pa se je odpravil jest kar na plažo in ni šlo brez kopanja 😀. Pa kave. Pa sončenja. Uživancija. Skratka.
Po poldnevu je sledilo še skupno kosilo in kmalu zatem že velika igra. Tan tan tan tan taaaaan. Župan nam je poslal audio sporočilo, da so se lokalni ribiči pritožili čez “izolske fajterje”, ki so uničili nasade školjk z biseri in jih tudi ukradli. Z detektivi in njihovimi pomočniki smo jim priskočili na pomoč. Hodili smo od izziva do izziva in poskušali čim bolj uspešno reševati naloge. Vmes so nas preganjali “fajterji”, a so nam dekleta na točkah ali pa v bolnišnici zagotovila varno mesto. S skupnimi močmi smo jih premagali in prišli do ukradenih biserov.
Zvečer je sledila še proslava zmage in za večerjo smo si privoščili kar bisere, khm, v bistvu hrenovke 😀. Prepevali smo v noč in se družili, dokler ni prišla ura za tišino.
Zjutraj smo se ponovno zbudili v že drugo, lepo in sončno jutro. Navdušenje, saj smo imeli ponavadi na obljubah smolo z vremenom. Začeli smo s telovadbo, nadaljevali pa z zajtrkom in še zadnjimi pripravami na obljube. En, dva, tri in že je stal oltar in zraven so visele rutke. Starše smo vmes poslali na mini orientiring in jim pripravili presenečenje na koncu – pokušanje vin. Zagotovo bodo tudi njim letošnje obljube ostale še dolgo v spominu 😉.
Po maši in obredu obljub pa je ostalo le še eno – kako že pravimo, “tabor al obljube, ma sam da je hrana.” Želodčki so bili kmalu polni, malo smo se še podružili in na koncu vsi zadovoljni odšli nazaj domov z lepimi spomini.

 

Več fotografij najdete TUKAJ