Kulturnik 2018

KULTURNIK

Za bend se je tonska vaja začela že  v zgodnjih jutranjih urah (pol enajstih je zame čisto prezgodaj). Uglaševanje inštrumentov, zadnje preigravanje, zadnji popravki, živčnost na vrhuncu, za povrhu vsega pa še huda lakota. Po končani tonski vaji pa že zaslišiš zvonec, ki je naznanjal prihod ostalih skavtov. Voditelji so poskrbeli za red, da ne bi vstopili vsi na enkrat in kaj umazali (pri skavtih se to rado zgodi. Nihče ne ve zakaj). Prvi so seveda vstopili bobri, ki najtežje prenašajo mraz. Prav zato so jih prijazni volčiči in četa spustili naprej. sledili so volčiči in seveda… četa, ki prenese vse vremenske pojave.

Nato je vse potekalo po pospešenem postopku. Preobuvanje, priprava rekvizitov, še zadnja navodila kako igrati in potem pa se je začela vaja. Vsi še dokaj zmedeni so spraševali kako, kam, kdaj. Zmedeni smo tekali gor in dol ter dajali zadnje napotke lučkarju in sami sebi. Nekateri (klanovci) pa so se v zaodrju do konca učili besedilo igrice. Na koncu je na svoj račun prišel še bend, saj se je po stavbi kmalu slišalo veselo petje in igranje.

Po vaji smo se po vejah odpravili vsak v svojo sobo in bend je končno dobil obljubljeno pico😊. Ne vem kaj so delali ostali, lahko pa vam povem, da se je četa skoraj polomila med odmorom, ko smo poskušali narediti 5 nadstropno piramido (na poletnem taboru nadaljujemo!). Nismo se še dobro polomili, ko nas je zmotil prihod staršev. Kmalu smo se vsi posedli, nastala je tišina in s tem se je Kulturnik 2018 uradno začel.

Himna, pesem in uvodno povezovanjem v katerem smo videli, da spremljamo praznovanje srebrne poroke in parovo ljubezensko zgodbo. Začela je četa v katerem se je marsikdo spomnil kako težak je začetek, ko še ne veš kako in kam. Nadaljevali smo s pesmijo, ki je (posebno starejšim) priklicala spomine ne mladost.

 Nadaljevali so mali bobri. Odlično so prikazali vse vrste zaobljub. Skavtske zaobljube in tisto najpomembnejšo v  skupnem življenju dveh oseb. Nadaljevali so povezovalci in zgodbo zapeljali na čas družine. Volčiči so prikazali navaden družinski dan. Spustili so še kakšen prepir med starši in otroki (še posebej potem, ko so postanejo najstniki).  Naslednji je nastopil klan, ki je z zelo zabavno igralsko zasedbo odrepal spoznavanje staršev  mladega para.

Na koncu je imel še naš stegovodja zaključni govor (odličen govor bratec😊). Nato smo prosili gospoda župnika za besedo ter blagoslov hrane in potem…navali naroooooood. Hrana, prigrizki in torta. Vse je bilo odlično (hvala odrasli skavti). Sledilo je še malo druženja in hvaljenje benda ter igralcev.

Nekaj pa sem v vsej tej kulturniški pravljici pozabila. Skozi celo zgodbo smo se spominjali še nečesa. Brez tega nas tisti dan ne bi bilo na kulturniku. Zgodbo našega stega. Od 25 let skavtstva na Fužinah, ko smo bili še z Lj4,  do samostojnosti, ki traja že lepih 15 let. Naše pravljice Lj5 in skavtov »Is med blokov«. Velik pogum je bil potreben za začetek nečesa, kar še danes traja. Tako, da, hvala. Hvala vsem za to, da ste se opogumili in da si še vedno upate.

Pogumna levinja.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja